Kratkovidnost (miopija) je stanje vida oziroma dioptrijska napaka v očesu, pri kateri lahko jasno vidite predmete v bližini, predmeti, ki so oddaljeni, pa so zamegljeni. Tako kot, da sedite v zadnjem delu učilnice in ne morete videti napisa na tabli.
Kratkovidnost je v zadnjih desetletjih vse pogostejša. Raziskave kažejo, da je bilo leta 2000 kar 25 % celotnega prebivalstva našega planeta kratkovidnega, do leta 2050 naj bi se odstotek zvišal kar do 50 %. Kratkovidnost postaja vsakdanja težava marsikoga od nas, ki je nikakor ne smemo prezreti.
Kaj povzroča kratkovidnost?
Natančnega vzroka za ta pojav strokovnjakom še ni uspelo določiti. Večina pa jih meni, da je poleg dednosti, preobremenjenost oči povezana z vse večjo uporabo elektronskih naprav, kot so računalniki, tablice, pametni telefoni in drugimi dejavnostmi, ki vključujejo gledanje od blizu. Nekatere študije zagovarjajo tudi možnost razvoja miopije v tem, da vse manj časa preživljamo na prostem.
Kratkovidnost se pojavi, ko je zrklo očesa predolgo glede na moč ostrenja roženice in očesne leče. To povzroči, da se svetlobni žarki izostrijo na točko pred mrežnico in ne neposredno na njeno površino ali drugače rečeno, svetloba se izostri predaleč pred mrežnico. Kratkovidnost je lahko tudi posledica tega, da sta roženica in/ali leča preveč ukrivljena za dolžino zrkla ali kombinacije obojega.
Znaki kratkovidnosti
V večini primerov se kratkovidnost pokaže v zgodnji odrasli dobi, včasih pa napreduje tudi s starostjo.
Znaki, da ste kratkovidni:
- zamegljen vid pri gledanju oddaljenih predmetov,
- potreba po mežikanju ali delnem zapiranju vek, da bi lahko bolj jasno videli predmet v daljavi,
- glavoboli zaradi naprezanja oči,
- težave z vidom med vožnjo z avtomobilom, zlasti ponoči (nočna kratkovidnost).
Kratkovidnost se pogosto prvič odkrije v otroštvu in se običajno diagnosticira med obdobjem, ko otrok začne hoditi v šolo do najstniških let. Bodite pozorni, če vaš otrok:
- vztrajno mežika,
- sedi bližje televiziji, filmskemu platnu ali v prvih klopeh v šoli
- se zdi, da se ne zaveda oddaljenih predmetov
- pretirano utripa z očmi ali si jih pogosto drgne.
Zdravljenje kratkovidnosti (miopije)
Za otroke s progresivno kratkovidnostjo so na voljo učinkovite metode za nadzor kratkovidnosti, kot so korekcijska očala s katerimi ohranjamo nadzor nad razvojem miopije, multifokalne kontaktne leče, vključno z atropinskimi kapljicami za oko in ortokeratologija oziroma nošenje poltrdih RGP kontaktnih leč, ki spreminjajo obliko roženice med spanjem.
Pri odraslih je mogoče kratkovidnost popraviti s korekcijskimi očali, kontaktnimi lečami ali refrakcijsko kirurgijo.
Natančen pregled vida je ključnega pomena za izbiro pravih korekcijskih očal ali leč, zato v naših ambulantah za preglede uporabljamo najnovejšo opremo, ki omogoča zelo natančna merjenja. V kombinaciji z vašo osebno presojo kvalitete vida, ki jo ocenite s preizkušanjem korekcijskih stekel z različnimi dioptrijami, bodo meritve zagotovo opravljene pravilno.
Naši izkušeni strokovnjaki vam bodo svetovali in vam predstavili različne možnosti izbire pri nakupu korekcijskih očal ali leč. Dobra izbira za leče za očala za kratkovidnost so npr. leče z visokim indeksom in leče z antirefleksnim premazom.
Glede na stopnjo vaše kratkovidnosti boste morda morali nositi očala ali kontaktne leče ves čas ali samo takrat, ko potrebujete zelo jasen vid na daljavo, na primer v učilnici, za gledanje televizije in predvsem med vožnjo z avtomobilom. V vsakem primeru, ko gre za vaš vid in kvaliteto življenja nikar ne ostanite »kratkovidni«.
Z nadzorovanjem kratkovidnosti povečamo kvaliteto življenja.
Nenadzorovana kratkovidnost lahko povzroči različne zaplete.
- Zamegljen vid vam onemogoča, da vsakodnevne obveznosti morda ne moreta opraviti tako dobro, kot želite.
- Pogosto naprezanje oči, ko poskušate izostriti vid, povzroča obremenitev oči in glavobole.
- Če imate težave z vidom, je lahko ogrožena vaša varnost in varnost drugih, še posebej če vozite avto ali vaše delo vključuje upravljanje s težko opremo ali stroji.
Če ne nadzorujemo napredovanja kratkovidnosti, lahko to privede do hujših težav z vidom. Huda kratkovidnost poveča tveganje za odmik mrežnice, glavkom, katarakto in miopično makulopatijo – poškodbe v osrednjem predelu mrežnice. Tkiva v dolgih zrklih so raztegnjena in stanjšana, kar povzroča solze, vnetje, nove krvne žile, ki so šibke in zlahka krvavijo, ter brazgotine, zato kratkovidnosti nikakor ne smemo prezreti.